Če se ozremo po srednjeevropskem prostoru – zelo heterogeni in razgibani družbeni krajini, kjer so posamezni deli med seboj močno povezani s kulturnimi in zgodovinskimi izkušnjami – je razmerje med sekularnim in verskim delom družbe ena najtrajnejših kulturnih napetosti. Na prvi pogled se zdi, da je stoletni spor razrešen: ustave skoraj vseh držav tega prostora jasno določajo ločitev države in verskih skupnosti.

A prav tu se odpira možnost za poglobljeni razmislek z veliko žlico procesa, ki ga poznamo z angleškim izrazom »soul-searching«. Ločitev je pravni koncept z ustrezno definicijo in položajem v pravnem redu; družbena realnost pa je bolj zapletena.V jedru vprašanja ni zgolj razmerje med institucijami. Gre za širše vprašanje: ali je vera podlaga za življenjski slog, ki oblikuje javno delovanje posameznika (še posebej, kadar gre za vpetost vere v religijo) ali pa zgolj zasebna okoliščina, ki jo mora državljan zadržati za domačimi vrati.

Slovenija ima v tem pogledu jasno ustavno dolo...