Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vse, kar diši po rudarstvu

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 29. 11. 2023 / 11:17
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 29.11.2023 / 12:35
Vse, kar diši po rudarstvu
Boris Jevšnik ima v zbirki približno 650 predmetov. Najbolj ponosen je na rudarske svetilke. FOTO: Andrej Praznik

Vse, kar diši po rudarstvu

Čeprav je rudarstvo v Sloveniji že skoraj zamrlo, saj od množice nekdanjih rudnikov deluje le še premogovnik Velenje, so spomini na delo globoko pod zemljo še vedno živi. Rudarsko dediščino ohranjajo poleg muzejev tudi nekateri zanesenjaški posamezniki. Eden takih je Boris Jevšnik iz Kostanjevice na Krki, ki je mladost preživel med rudarji na Senovem.

Začetki rudarjenja na območju Senovega segajo v leto 1796, ko je kovač Andrej Grabner v gozdu med pripravljanjem oglja našel premog. Leta 1904 je premogovnik prevzela Trboveljska premogokopna družba, pospešeno pa se je začel razvijati po prvi svetovni vojni. Največ zaposlenih, in sicer 1.431, je imel leta 1950. Dve leti pozneje so v njem izkopali rekordnih 286.000 ton premoga.

650 predmetov

Družina Borisa Jevšnika je bila tesno povezana z rudarstvom. Oče je bil v premogovniku Senovo nadzornik, mama je popoldne čistila pisarne in delila večerjo rudarjem, ki so prišli iz jame. Oče ga je ob nedeljah, ko so rudarji počivali, večkrat vzel s seboj na obhod po rudniških rovih. Pogosto je »na šiht« spremljal tudi mamo. »Da so imeli fantje mir pred mano, so mi dovolili, da sem po stranskem tiru vozil majhno akumulatorsko lokomotivo,« se spominja zanimive izkušnje iz mladih dni.

Pred dobrim desetletjem ga je potegnilo v zbirateljske vode. »Zbiram vse, kar diši...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh