Kako doživljate vojno v domovini?

Žalostna sem. Niti ne želim govoriti o tem. Cmok se mi nabira, samo tlačim, ker sicer bom samo jokala. Težko mi je za vse, za mojo družino me zelo skrbi. Imela sem slabo tolažbo, da so na zahodu, na drugem koncu. Živijo v vasi Velika Turja, Dolinski rajon v Ivano-Frankiv­ski oblasti. Prvič me je resno stisnilo, ko mi je sestra poslala posnetek bombnega napada na staro vojaško letališče v Ivano-Frankivsku. To je v mestu, kjer ona dela. Strašno mi je. Zakaj ves čas Ukrajina trpi?! Tako bogata država, tako priden narod. Moji starši so pošteni, pridni ljudje, zakaj morajo ves čas trpeti?! Nikoli nimajo miru, nikoli!

Kako je z vašo družino v Ukrajini?

Zelo so žalostni, zaskrbljeni. Brat živi v mestu in ima ob hiši mojih staršev prazno hišo. Prosili so ga, če bi sprejel osem beguncev. In jih bo. Moji starši bodo z njimi delili hrano, vse. Tako smo navajeni. Že romarje je mama vedno sprejela,...