Tak primer so pastirske koče na Veliki planini, ki jih je kot arhitekturno dediščino prepoznal in pomagal ohraniti arhitekt in alpinist Vlasto Kopač (1913–2006). Arhitekt je dar risanja in oblikovanja podedoval po očetu slikarju. Bil je Plečnikov učenec in kasneje njegov risar. 

Vlasto Kopač je na lastni koži občutil skrajnosti slovenske zgodovine 20. stoletja. Že v času študija se je pridružil levici in se leta 1936 pod obtožbo komunistične propagande prvič znašel v zaporu. Leta 1938 je postal član komunistične partije in je med drugim narisal več odmevnih letakov in razglednic z narodnoobrambno vsebino, ki jih je v odzivu na anšlus in kot opozorilo na nevarnost nacistične in fašistične agresije izdal Slovenski klub. Toda navkljub njegovi pripadnosti so ga leta 1941 vrgli iz partije, ker »ni želel prekiniti stikov s svojim prijateljem planincem, predvojnim komunistom, kritičnim do nemško-sovjetskega pakta, do sovjetskega napada na Finsko, menil pa je tudi, da kmetje, ki imajo dovolj p...