Živo bitje, pravi Akvinski sledeč Aristotelu, se razlikuje po tem, da povzroči spremembe na sebi. Tudi neživa bitja se spreminjajo, vendar je njihova sprememba izključno povzročena po zaslugi zunanjih dejavnikov, pred čigar vplivom so ta bitja zgolj pasivna. Živa bitja pa sprejmejo vpliv iz okolja (tudi tu obstaja pasivnost), a s tem, kar pridobijo od zunaj, storijo nekaj iz sebe in na sebi. To naredijo v prid svojega popolnejšega razvoja – se pravi, naredijo tudi zase – istočasno pa s tem tudi koristijo zunanjemu okolju. 

Oglejmo si na primer fotosintezo: gre za proces, pri katerem rastline oblikujejo hrano zase iz sončne luči, vode in zraka; končno pa tudi sproščajo kisik, ki je drugim bitjem v korist za dihanje. Brez sončne energije ali brez vode bi se rastlina ne mogla hraniti. Vendar nista ne sonce ne voda tista, ki povzročita hranjenje. Fotosinteze ne napravi sonce, marveč jo stori rastlina sama, iz sebe in na sebi.

Tudi mi, ko se hranimo, potrebujemo sprva seveda hrano, se pravi...