Benediktinski pater Anselm Grün bo jutri, 14. januarja, dopolnil 75 let. P. Anselm je eden najuspešnejših avtorjev krščanske književnosti. Njegova dela so po njegovih lastnih navedbah objavljena v nakladi okoli 20 milijonov, prevedena pa so v približno trideset jezikov, številna tudi v slovenščino. Trenutno je v izvirniku na voljo okoli tristo naslovov priljubljenega meniha. Poleg tega je benediktinski pater z opazno belo brado zelo zaželjen govornik na različnih prireditvah ter predavatelj in vodja tečajev s področja gospodarskega upravljanja. V letu dni na koledarju svojih obveznosti zabeleži kar dvesto terminov, med drugim pogosto potuje tudi v Azijo in Latinsko Ameriko.

»Obstaja nevarnost, da se človek prevzame,« je p. Grün dejal v pogovoru za katoliško agencijo KNA. Sam je hvaležen, če ljudje radi berejo njegove knjige in če so predavalnice ob njegovih nastopih polne, vendar to ne sme določati vrednosti človeka: »To je dar, to niso moje zasluge.«

Na začetku obdobje negotovosti

Anselm Grün se je rodil v frankovskem Junkershausnu, starša sta ga poimenovala Wilhelm, odraščal pa je v Münchnu. Pri 19 letih je vstopil v samostan. V prvih letih je bil precej negotov. »Vstopil sem poln častihlepja, zelo razumsko. Nato pa sem prišel v stik s svojimi čustvi in sem začel premišljevati: je to moja pot ali ne?«

Kot je povedal v pogovoru za spletni portal Vatican News, se je sprva bal, da so menihi v samostanu »preveč zaprti vase« in da ne delujejo navzven. »Tega se danes ne bojim več; sam dovolj delujem tudi navzven – morda celo preveč!«

Po diplomi iz filozofije in teologije je pater absolviral še študij podjetništva. 36 let, do oktobra 2013, je bil ekonom opatije Münsterschwarzach in s tem odgovoren za okoli 300 sodelavcev v 20 podjetjih v lasti samostana ter v benediktinski gimnaziji z okoli 800 dijaki. Tega položaja ni sprejel z lahkim srcem, pozneje pa ga je z veseljem opravljal. Pisanje knjig mu je ob zahtevnem delu predstavljalo sproščujoč »konjiček«.

Očitke, da se je zašpekuliral na borzi, Grün označuje kot »hinavske razprave, kajti kdor ne izgublja, ne more ničesar dobiti«. O denarju sploh ni mogoče razpravljati na običajen način. »Ali se vsi razburjajo, da imamo izgubo, ali pa se razburjajo, da imamo dobiček. Zato o tem raje več ne razpravljam.«

Zavestna odpoved družbenim omrežjem

V vsakem primeru je dandanes vsako dejanje takoj deležno komentarja: »Človeka hitro postavijo na mesto, ki mu pripada.« Sam se zavestno ne udeležuje razprav na družbenih omrežjih, kajti tam je vse skupaj »dosti bolj agresivno in človeka še hitreje sodijo kot kjer koli drugje«.

Vir: Kathpress / Vatican News
Foto: arhiv Družine / (T.S.)