Zavetnik: jezuitov ter nekaterih krajev in škofij v Španiji, vojakov, nosečnic, otrok, duhovnih vaj in hiš za duhovne vaje.

Atributi: križ, žeblji ali bakla

Cerkve: Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je ena cerkev sv. Ignacija, in sicer na Rdečem Bregu kot podružnica fare sv. Lovrenca na Pohorju

Ignacij velja prav gotovo za eno največjih imen, ne samo 16. stoletja, v katerem je živel in deloval, pač pa tudi v Cerkvi sploh. K temu je nedvomno veliko pripomogla tudi izkušnja spreobrnjenja.Ignacij je bil v mladosti predvsem vitez in vojak. Kljub dobri verski vzgoji, ki je je bil deležen, je razmišljal posvetno in bil častihlepen. Duhovniški stan ga ni mikal; veliko raje se je vojskoval in užival življenje na dvoru kastiljskega kralja Ferdinanda V. Vse do tistega usodnega trenutka, ko je bil v bitki za mesto Pomplona težko ranjen v desno nogo. Zdravljenje in okrevanje je bilo dolgotrajno, pa tudi »zdravilno«. Ker ni bilo drugega na razpolago, je Ignacij v tem času prebral Kristusovo življenje in Legendo aureo, življenjepise svetnikov. Počasi se je v njegovem srcu začela prebujati želja po posnemanju mož in žena, o katerih je prebiral, odločilno pa je k temu pripomoglo tudi videnje Device Marije z Detetom. Začela se je njegova »pot popolnosti«, ki ga je preko Montserrata in Pariza pripeljala v Rim. Na Montserratu je eno leto preživel kot puščavnik, tu imel prva videnja in napisal svoje Duhovne vaje. V Parizu je doštudiral in 15. avgusta 1534 v Marijini kapeli s šestimi somišljeniki naredil večne zaobljube uboštva in čistosti ter s tem postavil temelje jezuitskega reda. Po številnih potovanjih, iskanjih in videnjih, prej in po tem dogodku pa se je Ignacijeva pot »končala« v Rimu. Tu je papež Pavel III. 27. septembra 1540 potrdil skupnost Ignacija Lojolskega, Družbo Jezusovo, Ignacij pa je bil izbran za prvega generala novoustanovljenega reda. Posebnost članov družbe je med drugim tudi, da poleg treh redovnih zaobljub (uboštva, čistosti in pokorščine) izrekajo še četrto zaobljubo: popolno pokorščino papežu. Družba se je kmalu razširila po vsej Evropi, člani pa so bili dejavni na številnih področjih. To in pa njihov vpliv jim je med drugim velikokrat prineslo tudi nezaupanje, celo sovraštvo, ki je vodilo celo do ukinitve Družbe Jezusove za dobrih trideset let – leta 1814 jo je obnovil papež Pij VII.


V Sloveniji je ustanovitelju jezuitov posvečena baročna cerkev iz leta 1759 na Rdečem Bregu (župnija Lovrenc na Pohorju).



Ime: Njegovo krstno ime je Ińigo. Ime Ignacij pa ima svoje osnove v latinski besedi ignis »ogenj«.

Rodil se je leta 1491 v Loyoli v Španiji, na gradu sredi baskovske province Guipuzcoa,

umrl pa 31. julija 1556 v Rimu.

Družina: Družina Loyola je pripadala nižjemu, podeželskemu plemstvu. Oče Beltram in mati Marina sta imela dvanajst ali trinajst (?) otrok, Ignacij je bil najmlajši.

Zavetnik: Velja za ustanovitelja in zavetnika jezuitov ter nekaterih krajev in škofij v Španiji. Za zavetnika so ga izbrali še: vojaki, nosečnice, otroci; priporočajo se mu pri težkih porodih, proti kugi, vročici, pred slabo vestjo, proti živalskim boleznim. Je tudi zavetnik duhovnih vaj in hiš za duhovne vaje.

Upodobitve: Poznamo njegove avtentične portrete, naslikane po njegovi posmrtni maski. Oblečen je v jezuitsko oblačilo ali v mašni plašč, pogosto nosi znak IHS. Njegovi atributi so lahko še: križ, goreče srce, trije žeblji, bakla, knjiga, zmaj.

Beatifikacija: 27. julija 1609 ga je papež Pavel V. razglasil za blaženega, za svetnika pa papež Gregor XV. 12. marca 1622.

Goduje: 31. julija.