Slovesno praznovanje stoletnice posvetitve soseske se je začelo z molitveno uro pred Najsvetejšim in petimi litanijami, nadaljevalo pa se je s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Urbana Kokalja in duhovnih pomočnikov Janeza Modica in Tomaža Nagodeta daroval kanonik in prelat Anton Slabe, nekdanji dolgoletni šenčurski župnik.

Fotogalerija Jožeta Šenka:

Župnija Šenčur ima danes devet podružnic, a zapisi o posvetitvah za leto 1925 ne beležijo drugih podatkov kot za posvetitev soseske na Visokem, je omenil Slabe. V zakristiji cerkve svetega Vida še hranijo spominski dokument izpred sto let. »Prvega junija 1925 se je ta soseska Visoko in Milje posvetila Jezusovemu Srcu.«

Slabe je omenil tudi, da je v župnijski kroniki takratni župnik Vavpotič natančno opisal praznovanje desete obletnice posvetitve: o procesiji vseh sosesk z banderi, slavljenju Najsvetejšega pri kapeli sredi Šenčurja, pridigal pa je takrat še tržiški župnik Anton Vovk.

Dokument o posvetitvi soseske. FOTO: Jože Šenk

»Posvetitev presvetemu Srcu Jezusovemu je rešilna za vse, brez tega človek zabrede,« je poudaril Slabe in pojasnil, da je bistvo posvetitve iskrena spoved, spoštljivo obhajilo in premišljena posvetitvena molitev. 

»Vse to je na zunaj videti kot vrsta pobožnosti, vendar dobi svojo notranjo vrednost in moč, ko se odločimo za Jezusove življenjske vrednote. S tem vstopa v človeka Jezusov duh.« Posvetitev Jezusu je dejansko odločitev za njegovo kulturo srca.

Praznovanje so sklenili s prijetnim druženjem pred cerkvijo. FOTO: Jože Šenk