Njena smrt je pretresla vso Belgijo in v javnosti sprožila globoko razpravo o nevarnostih družbenih omrežij ter o nemoči staršev in institucij pred spletnim nasiljem. Spodbudila pa je tudi predsednico Evropske komisije, da je napovedala prepoved družbenih omrežij za mlajše od 13 let, omejitve dostopa za mladostnike do 15. leta starosti in zahtevo, da platforme same prevzamejo odgovornost za to, da ustvarjajo varen prostor za mlade. 

Veselo dekle in skrita stiska

Oléa je živela v kraju Flémalle blizu Lièga. Njena mama Laura Baumans jo je opisala kot prizadevno, odločno, nežno in izjemno velikodušno dekle, ki je z veseljem treniralo taekwondo in oboževalo ples. 

Najbolj pretresljivo za družino je bilo dejstvo, da Oléa navzven ni kazala nobenih znakov stiske ali depresije. Mati je medijem zaupala, da sta le pol ure pred tragedijo še sedeli skupaj v dnevni sobi in se smejali. Šele po njeni smrti, ko je družina pregledala njene digitalne sledi, so odkrili, da je bila žrtev sistematičnega in hudega cyberbullyinga (spletnega nadlegovanja), o katerem pa doma iz strahu ali stiske ni spregovorila. Ker Oléa pred tem ni pustila nobenega poslovilnega pisma, je družina ostala z nešteto neodgovorjenimi vprašanji. 

Odziv javnosti in »beli marš«

Tragedija je močno odjeknila v lokalnem okolju in po vsej državi. V mestu Seraing so organizirali t. i. »beli marš« (marche blanche), na katerem se je zbralo več sto ljudi. Številni udeleženci so nosili bele majice s sliko Olée, z dogodkom pa so želeli opozoriti na to, kako usodna in uničujoča je lahko spletna maščevalnost ter kako premalo se o tem govori. Oléina mati je javno izpostavila, da lahko danes vsak otrok v dveh minutah ustvari lažen profil, laže o svoji starosti in nekoga nekaznovano psihično uničuje. 

Politični premiki za zaščito mladih

Državno tožilstvo v Liègu je takoj sprožilo uradno preiskavo primera. Ker pa belgijska zakonodaja trenutno zahteva dolgotrajne postopke (policija mora uradno zahtevati odpravo anonimnosti pri ponudnikih omrežij), je primer sprožil zahteve po takojšnjih zakonskih spremembah. Načrtujejo odločen boj proti spletnemu nasilju z uvedbo varnega »digitalnega sefa« za takojšnje shranjevanje dokazov, odpravo lažnih profilov prek obveznega preverjanja identitete uporabnikov ter z možnostjo sodnega »digitalnega izgona«, ki bi nasilnežem popolnoma prepovedal dostop do družbenih omrežij.