Festival nosi ime po Marku Glaserju (1806–1889), malečniškem župniku, pesniku, pisatelju in narodnem buditelju. Marko Glaser je nesporno ena najpomembnejših osebnosti tako za slovensko kot tudi avstrijsko Štajersko in Koroško, saj mu je škof Anton Martin Slomšek, s katerim sta bila osebna prijatelja, zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor.

Glaserjev festival smo pričeli na velikonočni ponedeljek, ki je letos sovpadal z rojstnim dnem Marka Glaserja. Sveta maša v Marijinem svetišču na Gorci v Malečniku je bila posvečena njegovemu spominu. Bila je posebna, saj nas je med njo dosegla vest o smrti papeža Frančiška. Predstavnika mladih sta ob sklepu bogoslužja na Glaserjevo grobnico položila spominski venec. 

Polaganje venca na grobnica Marka Glaserja. FOTO: Župnija Malečnik

Osnovnošolci OŠ Malečnik so v mariborskem pokrajinskem arhivu spoznavali proces nastanka knjige, ki so jo pomagali soustvariti. Ne le učenci, ampak tudi učitelji in vsi ostali zaposleni na šoli so v knjigi spominov pustil svoj pečat, bodisi pesem ali drugo literarno delo oziroma likovno ustvarjanino. 

Otroci pri izdelavi knjige v Pokrajinskem arhivu Maribor. FOTO: Špela Sedič

Knjigo so nato premierno predstavili na sedežu Slovenske matice v Ljubljani, kjer je potekala tudi slovesna razglasitev nagrajencev natečaja za najboljše literarno besedilo na temo Knjiga mi pripoveduje, ki sta ga v okviru festivala razpisala Glaserjev salon z galerijo in Slovenska matica za otroke vseh slovenskih osnovnih šol. 

Osnovnošolca Ana in Maks Oskar predstavljata Knjigo spominov OŠ Malečnik, ki so jo sami izdelali in ustvarili. FOTO: Jernej Kocbek

Razglasitev nagrajencev natečaja 'Knjiga mi pripoveduje' na sedežu Slovenske matice. FOTO: Darinka Budja

Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik je v svojih prostorih pripravila srečanje, na katerem je slovenistka Darinka Budja udeležence seznanila z bistvenimi lastnostmi govora in pisave iz časa Marka Glaserja. 

Glasbeni nastop Brede Rajšp in Marije Duh na prireditvi. FOTO: Jernej Kocbek

Na festivalu se je tudi kuhalo. Članice Društva malečniških gospodinj so izvedle tečaj kuhe in peke po stoletnih recepturah šolskih sester, ki so do srede 20. stoletja delovale v Malečniku. Njihovi recepti so bili leta 2023 izdani v izjemno priljubljeni Malečniški kuharici, ki je takoj doživela prvi ponatis. 

Udeleženke kuharske delavnice. FOTO: Društvo malečniških gospodinj

Za učence zadnje triade OŠ Malečnik je bilo pripravljeno srečanje s pisateljico Ksenijo Majcen, ki jim je na zanimiv način predstavila svoj knjižni prvenec Pobeg brez meja. 

Pisateljica Ksenija Majcen na OŠ Malečnik. FOTO: Lara Kocbek

V Glaserjevem salonu so poznavalci del Marka Glaserja (doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, mag. Lilijana Urlep, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, dr. Vlasta Stavbar in doc. dr. Sebastijan Valentan) predstavili dosedanje ugotovitve iz njegove rokopisne zapuščine: od pridig do poezije in osebne ter uradne korespondence, doc. dr. Miha Šimac pa je predstavil oris časa, ko je Glaser deloval v Malečniku (1843–1889). Malečniška župnija je nekoč obsegala veliko področje, saj so pod njo spadale tudi današnje župnije Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Barbara v Slov. goricah in Sv. Martin pri Vurberku. Do slednje so se zadnji dan festivala peš odpravili pohodniki iz Malečnika. 

Pohodniki iz Malečnika proti Dvorjanam (Sv. Martin pri Vurberku). FOTO: Karl Jaušovec

Sklepno dejanje festivalskega dogajanja je bilo odprtje razstave o škofu Slomšku s poudarkom na njegovem prijateljstvu z Markom Glaserjem. Pripravila sta jo Pokrajinski in Nadškofijski arhiv Maribor. Predavateljica Lilijana Urlep je orisala Slomškovo delovanje na šolskem, kulturnem in jezikoslovnem področju.

Odprtje razstave o škofu Slomšku in Glaserju. FOTO: Jernej Kocbek

Glaserjev festival, ki je medgeneracijsko povezovalen ter inkluziven, so letos poleg malečniške župnije organizirali še Pokrajinski arhiv Maribor, Nadškofijski arhiv Maribor, Osnovna šola Malečnik, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.