Mogočno cerkev Marijinega rojstva je na Trški gori, vzpetini pri Novem Mestu, dal leta 1620 postaviti stiški opat Jakob Reinprecht, po dveh letih gradnje pa je bila cerkev naposled tudi zgrajena in posvečena. Posvetil jo je takratni tržaški in kasneje ljubljanski škof Rinaldo Scarlicchio.

Za to častitljivo obletnico so po besedah tamkajšnjega župnika Jožeta Račkega uspeli prenoviti notranjost cerkve, restavrirati križev pot in oba stranska oltarja. V prihodnosti pa bodo dali restavrirati še glavni oltar, ki je iz sredine 17. stoletja in prižnico. V cerkvi naj bi bila po poročanju Valvasorja še dva stranska oltarja, posvečena sveti Uršuli in sveti Mariji Magdaleni. Ta dva oltarja naj bi bila ravno tako izdelana v sredini 17. stoletja, kaj se je z njima zgodilo, pa ni znano. Obstoječa stranska oltarja (posvečena , narejena leta 1699 sta bila prenovljena že v letih 1829 in 1857. Na naslednjo obnovo sta morala nato čakati več kot poldrugo stoletje.

Restavratorska dela je opravil restavratorski mojster Aleš Sluga iz Kamnika. Njegovo delo je trajalo skoraj dve leti. Slike je restavrirala slikarka Jelka Perko iz Cerknice oziroma iz Ljubljane. Restavriranje enega oltarja je stalo 25.000 evrov, pri čemer so stroške za obnovo enega že plačali, za drugega pa še ne.

Zunanja obnova mora biti izraz, da se tudi mi notranje prenavljamo

Ob slovesni večerni maši je oltarja blagoslovil novomeški škof Andrej Saje. Ta se je v pridigi zahvalil župniku Jožetu, vsem sodelavcem v župniji, umetnikom in vsem, ki so prispevali k obnovitvi lepote te cerkve, še posebej njenih stranskih oltarjev.
Ob tem je poudaril, da je pohvalno in hvalevredno, da obnavljamo cerkve in oltarje, "vendar pa mora biti ta zunanja obnova tudi izraz naše notranje pripravljenosti in naše notranje poti, da se duhovno prenavljamo in obnavljamo."

Kot poudarja, je namreč pot vere "pot stalne refleksije. To pomeni, da se sprašujemo, kako smo živeli do sedaj, da gledamo, kako živimo ta dan in načrtujemo, kako bo šla naša pot v prihodnost. Prav svetniki, ki jih upodabljajo oltarji, so nam lahko spodbuda, so nam lahko tudi zgled, da bi se tudi mi odprli božji milosti, kot so se te osebe."

"Za mnoge se zdijo svetniki zelo oddaljeni liki. (...) Mi pa smo običajni ljudje, pa ne moremo česa posebnega storiti. To je velika prevara. Svetniki so bili popolnoma običajni ljudje, tako kakor mi in so zelo čutili svoje slabosti, zelo čutili tudi svojo grešnost, svojo nepopolnost. Kar je pa bilo velikega na njih, so se pri vsem svojem prizadevanju vedno znova opirali na Boga in imeli močno vero in močno zaupanje, da je Bog, ki jih je ustvaril, kakor je ustvaril tudi nas, zanje pripravil načrt in jim bo tudi pomagal, da bodo ta načrt uresničili."

Novomeški škof dr. Andrej Saje. FOTO: Jože Potrpin

Vera pomeni trdno zaupanje

Ozrl pa se je tudi na četrtkov praznik Marijinega rojstva in spomnil na to, da poleg Marijinega in Jezusovega rojstva praznujemo le še rojstni dan Janeza Krstnika. Marija nam je po škofovih besedah s svojo duhovno odprtostjo za zgled tudi danes. Ta je namreč, čeprav ni razumela, kaj se bo zgodilo, zaupala ter v globini srca verjela in verovala:

"Razumela je šele kasneje in to je zgled tudi za nas. Veliko ljudi reče, jaz bi veroval, če bi razumel, da Bog resnično je in da Bog resnično pomaga. V resnici pa pomeni vera, kakor da bi zavezal oči in gremo v trdnem zaupanju, da nas Bog vodi po pravi poti", je poudaril škof Saje.

Zbrali smo se zato, da bi našo vero okrepili

Mi pa smo se zbrali prav zato, da bi našo vero okrepili. Kajti "Božja beseda je hrana. Božja beseda je živa, je učinkovita, je milosti polna se pravi, Božja moč je v njej." In Marija je bila poslušna besedi … in je to besedo tudi ohranila v srcu. Ker je ni razumela, je o njej premišljevala. In to je po škofovih besedah "pot, kako se naša vera okrepi". Božjo besedo premišljujemo, da jo ohranimo v srcu.

"Naj bo današnji praznik spodbuda, da bi razmišljali o tem, kako naj bomo mi tudi duhovno rodovitni. Ne samo da imamo otroke in družine, da bi bili tudi duhovno rodovitni, da bi na poti vere naredili tudi nekaj korakov vnaprej. To je stvar naše odločitve, da potrdimo to vero, po kateri hodimo po tej poti in da gremo z zaupanjem vnaprej", je svoj nagovor sklenil novomeški škof Andrej Saje.

1/19