Ob začetku slovesnosti je Peter Bergant kot simbol povezanosti na oltar prinesel 300 milijonov let staro kamenino, na kateri stoji tudi bizoviška cerkev: »Še vedno je povezana in trdna, zato ker držimo skupaj«, je povedal. Misel je v pridigi nadaljeval nadškof Stanislav Hočevar. Izrazil je navdušenje nad zavzetostjo vseh prostovoljcev, ki so z mlaji, pesmijo, narodnimi nošami – in še bi lahko naštevali – polepšali ta velik župnijski praznik. Vseeno je župljane opozoril na to, da moramo prav tako kot v našo cerkev vlagati tudi v našo vero. Navezal se je na božjo besedo, ki je govorila o delavcih, ki jih je hišni gospodar najel za delo v vinogradu, ter z naslednjimi besedami opozoril na naše pastirsko dostojanstvo ter aktivno pričevalsko vlogo vsakega kristjana: »Brat, sestra, morata imeti še večje hrepenenje po bogu kot ta cerkev; s svojim zgledom morata noč in dan pritrkavati – pričevati za Boga, za resnico«.

Blagoslov nadškofa Hočevarja. FOTO: Lojze Mušič/Župnija Štepanja vas

Sledil je blagoslov vseh novih pridobitev bizoviške cerkve: novih preprog, napisov z imeni svetnikov pod kipi, na novo pobarvanega cokla, obnovljenih vrat, očiščenih oltarjev, popravljene fasade in pobarvanih vseh zunanjih oken, križa pred cerkvijo, na novo restavriranega besedila na kozolčku ter novih mašnih plaščev. Župnik Matej Štravs je izrazil tudi iskreno zahvalo vsem prostovoljcem: pevcem, narodnim nošam, ministrantom, bralcem, pritrkovalcem, mežnarici, ključarjem, krasilcem, čistilcem, postavljaljcem mlajev, gasilcem in vsem ostalim, ki so prispevali k pestrosti današnjega praznika.

Župnijska cekrev sv. Nikolaja v Bizoviku. FOTO: Lojze Mušič/Župnija Štepanja vas

FOTO: Lojze Mušič/Župnija Štepanja vas

Po odpeti zahvalni pesmi je sledil tudi krajši kulturni program, katerega je napisal Peter Bergant, in s katerim nas je Janez Pogorelec popeljal skozi različna obdobja Bizovika in bizoviške cerkve – od 13. stoletja, ko so Turki oblegali Bizovik, do danes. Več o zgodovinskih dejstvih najdete na tej povezavi. 

Zgodovinski oris so pevci podkrepili s pesmimi »Kol'kor kapljic tol'ko let«, »Pleničke je prala«, »Marija pomagaj nam v vojskinem čas« in »Marija skoz življenje« (zapete s strani Bi-benda) ter s pesmijo »Bizoviške perice«, ki je avtorsko delo Mije Šimenc, pri petju pa se ji je pridružila Pepi Dimnik. Poleg tega nas je Pepi Dimnik popeljala v čase bizoviških peric z besedilom »O bizoviških pericah«, ki ga je prebrala v pristnem narečnem jeziku iz tistih časov. Za konec je Peter Bergant ob glasbeni spremljavi prebral zahvalno molitev, ki jo je napisal ob 500-letnici naše cerkve. Cerkve, ki skrbi za to, da se vedno znova poglabljamo v božjo ljubezen in kjer pridobivamo novih moči za naše vsakdanje napore.

Po končanem kulturnem programu sta nas pred gasilnim domom čakala kosilo in sladka pogostitev, zaigrali pa so nam tudi bizoviški muzikantje. S pogovorom in pesmijo se je veselo praznovanje nadaljevalo v popoldanske ure. Za konec pa nazdravimo – še na naslednjih 500 let!