"Trojna aleluja, ki jo v rastočih tonih zapoje duhovnik v velikonočnem jutru - zame je ni operne arije, je ni muzike, ki bi me tako prevzela. Vstajenje! Kristusovo vstajenje! Verujem vanj prav tako kakor vi. Vendar pa vas vprašam, s kakšnimi argumenti bi pred neverujočim utemeljevali tisti fantastični dogodek?"

"Res, dogodek je fantastičen, se pravi, da presega vse naše človeške predstave, čeprav se mi zdi še bolj fantastično učlovečenje: to, da Vsemogočni postane za trideset let človek in se na koncu pusti prijeti, zasramovati in križati. V vstajenje seveda ne verujem iz argumentov, kakor ne verujete vi. Oba verujeva iz daru milosti. A če bi prav želeli zvedeti za kakšen moj osebni argument, bi vam postregel s tremi.

1.) Kristus sam v evangeliju - evangelij mi je seveda zgodovinski dokument - večkrat napove svoje vstajenje.

2.) Ko apostol Janez pogleda v prazen grob, zagleda tam ostanke mrliške oprave, in sicer v tako natančni, tako rekoč fotogra...