Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Nekaj olimpijskega v Lurdu

Alojz Rebula
Za vas piše:
Alojz Rebula
Objava: 29. 04. 2021 / 11:20
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 27.08.2004 / 08:45

Nekaj olimpijskega v Lurdu

Ko je hudo bolni Janez Pavel II. prišel na letošnji veli­ki šmaren v Lurd, ni prosil za čudež, kakor so zagotovili ljudje iz njegovega sprem­­stva. To jim lahko verjamemo, ko ve­mo, kakšno ceno ta svet­niški mož pripisuje trpljenju, tej atom­ski sili v svetu nevidnega. Toda če sam ni prosil za ču­dež, so prosili zanj mnogi katoličani, ki se nekako nočejo vdati v njegov umik s Petrovega prestola, češ kam bo gledal svet, ko ne bo več Janeza Pavla II.?
Verjetno se je marsikateri vernik vprašal: le zakaj ne bi Marija hotela ozdraviti človeka, ki se razglaša za »Totus tuus - Ves tvoj«, če ozdravlja toliko drugih, menda vsaj po enega na teden? In katoliška fantazija je šla morda dalje: ali ne bi bil to dogodek in pol, večji od kakršnegakoli rezultata na olimpijadi v Atenah, če bi recimo papež na vsem lepem med mašo vstal s svojega vozička, ga ukazal odnesti in se potem pred masabielsko votlino sproščeno sprehodil s korakom nekdanjega smučarja? A ne bi bil to edinstven podvi...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh