»Vrh tega je med nami in vami velik prepad« (Lk 16, 26).

Nepremostljiv prepad

Kot otrok sem z očetom in bratoma pogosto nabirala gobe. Spomnim se občutka strahu in negotovosti, ko smo prišli na območje treh velikih brezen. Bala sem se, da se nam bodo udrla tla pod nogami in bom zgrmela v temen, skrivnosten prepad brez dna.

Tudi kasneje v življenju sem stala pred raznimi prepadi. Šlo je vedno za neko skrajno mejo, ki je nisem smela prestopiti, sicer bi mi zmanjkalo tal pod nogami. Kar precej časa sem hodila po robu med »biti in ne biti«. Ko sem s pomočjo božje milosti dokončno sprejela »biti«, so se začele zarisovati druge meje. Trenutno me najbolj zaposluje meja med ljubiti in ne ljubiti. Jasno mi je, da območja ljubezni ne smem zapustiti, sicer zgrmim v temo. Ko ne ljubim, mi je tema celo bolj všeč, ker se v njej skrijem in drugi ne morejo videti moje revščine. Tako se skrivam oz. skrivam tiste dele mojega bitja, ki so ali se mi zdijo slabi. Ko...