Katoličani verujemo, da se življenje po smrti nadaljuje: v popolni nesreči, kdor je zavestno zavrgel Boga in je umrl v smrtnem grehu, v popolni sreči, kdor nima nobenega madeža greha. Kdor pa je umrl v malih grehih ali še ni zadostil za svoje že odpuščene smrtne grehe, se mora najprej očistiti v vicah. To stanje je zelo mučno. Duša čuti v vsej svoji biti, da je ustvarjena za Boga, da bo neskončno srečna, ko se bo združila z njim, zato se vrže z vso hvaležnostjo v očiščevanje, ki je podobno našemu ognju, saj pravi apostol Pavel, da je treba iti kot skozi ogenj. Dvoje je gotovo: stanje duše v vicah je zelo mučno in drugi ji lahko pomagamo.

Kako? Najprej z bolečino, ki jo povzroči ločitev od te ljubljene osebe. Vsakokrat, ko darujemo vdano Bogu svojo bolečino v prid duše, ta čuti skrajšanje ali olajšanje očiščevanja.

Takoj moramo moliti v ta namen, morda rožni venec, rožni venec božjega usmiljenja ali križev pot ali kaj drugega.

Najbolj učinkovito sredstvo pa...