V svežem pomladnem jutru sta raz­­­­oča­rana Jezusova učenca hitela proti Emavsu, kraju blizu Jeruzalema. Bila sta žalostna (prim. Lk 2 4,13–35). »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael.« Nenadoma se jima je pridružil skrivnosten romar. Nista ga prepoznala. Začel jima je razlagati »pisma«, da bi jima približal nedoumljivo velikonočno skrivnost povezanosti trpljenja in poveličanja.

Za njuno bolečino in razočaranje so bile njegove besede kakor balzam. Razodel jima je skrivnost smrti in življenja,
da sta križ in vstajenje ključ za razumevanje Svetega pisma, ključ za razumevanje življenja. »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma« (Lk 24,32). S tem, da se je Jezus pridružil potrtima učencema in ju s svetopisemskimi besedami potolažil, je pokazal, da bo na življenjski poti spremljal tudi Cerkev in vsakega od nas, svojih vernih, kakor luč, ki razsvetljuje, in ogenj, ki greje srca.

Ali ne prep...