Gremo na tekmo, posebno tekmo, kakršne še ni bilo. Farizeji proti cestninarjem. Moštvi sta že na igrišču, dobro izurjeni: farizeji so kondicijo vsak dan utrjevali z natančnim izpolnjevanjem postave in predpisov, cestninarji s kar preveč natančnim pobiranjem davkov in drugimi grehi.

Seveda so glavni favoriti farizeji, natančni izpolnjevalci tudi najmanjših verskih predpisov (nič zato, če so v stalnih sporih s sosedi, če zviška gledajo na tiste, ki niso tako popolni, če se jih sicer vsi bojijo, a nihče jih ne mara). Vsekakor daleč prekašajo cestninarje, »te zgube«. Zmaga je njihova, o tem nihče niti najmanj ne dvomi.

Cestninarji niso tako samozavestni. Vedo, da nimajo niti najmanjše možnosti za točke, kaj šele za zmago. Poznajo lastna dejanja, vedo, da niso bili vedno pošteni in iskreni ter da jih je včasih kar preveč zaneslo. Bo, kar bo. Ta tekma je pač nujno zlo, ne pa nekaj, kar bi si želeli, saj vnaprej vedo, da se bodo osramotili: tako v očeh drugih ljudi kot...