Ko v juniju z velikim veseljem medse sprejemamo nove duhovnike in veliko razmišljamo o duhovniškem ali redovniškem poklicu, bi zamudili primeren trenutek, če bi - še zlasti v letu laikov - zanemarili razmislek o poklicanosti laikov, o tem, kdo pravzaprav smo in kakšna je naša naloga v telesu Cerkve, o medsebojnem dopolnjevanju laikov in duhovnikov ter posvečenih.

Če za duhovnike pravimo, da je njihovo poslanstvo lepo in zahtevno, lahko nekaj podobnega rečemo tudi za poslanstvo laikov, čeprav se v življenju kaže na drugačen način. Tako kot duhovnik podari svoje življenje Bogu in zaupanim vernikom, smo tudi laiki poklicani, da v svojem življenju izberemo Boga (v tem je jedro krstne milosti) ter mu služimo v ljudeh, ki nas obkrožajo: v družini, v poklicu, v številnih prostočasnih in drugih dejavnostih.

Naloga, ki se postavlja pred laike, je velika: z zgledom in besedo prinašati veselo sporočilo o božji ljubezni do vsakega človeka ter pričevati o božjem načrtu in vred...