»Množice pa so … šle iz mest peš za njim … Zasmilili so se mu …« (Mt 14,13-14).

Kristus z Božjo ljubeznijo vse priteguje k sebi, da bo vse podredil Očetu in bo Bog vse v vsem. Tako je Kristus bival na zemlji kot Romar z ljudmi na poti k Očetu. Množice, ki so šle peš za njim, so prvi njegovi romarji.

V velikem mednarodnem romarskem središču pri Svetem Jakobu v Komposteli v severni Španiji so se čisto nenčrtovano globlje seznanili trije zelo različni mladi ljudje: Italijanka, ki je rekla, da je šla na dolgo peš romanje predvsem iz športnega interesa; Francoz, ki ne veruje v Boga, a bi rad odkril smisel svojega življenja. In Mehičan, veren fant, ki pa si je v občutku, da je vero preveč zanemaril, zaželel živo obnoviti osebni stik z Bogom. Neverni Francoz je ob pristnosti njegove vere začutil globoko spoštovanje do nje.

Tako se je izkazalo, kot že tolikokrat, da je romanje kot notranje romanje od mlačnosti h globoki veri lahko tudi romanje od never...