Tudi letos je p. Bogdan Knavs držal obljubo in s prostovoljci ter z veliko truda za gluhe in naglušne ter slišeče otroke organiziral tabor v Strunjanu. Skupaj z animatorji, ki so bili prav tako gluhi in slišeči, se nas je zbralo 38 ljudi dobre volje, ki smo ob morju preživeli lep teden.

Ali je kdo veren ali ne, to vprašanje sploh ni bilo pomembno. Pomembno je bilo spoštovanje drug drugega, pomoč, odprto srce, biti hvaležen za ljudi in stvari in želja, da bi spoznal nove prijatelje. Le zakaj starši prijavijo otroke na tak tabor? Zakonca Rems, starša gluhega Gašperja in slišeče Milene, sta povedala, da z veseljem prijavita svoja otroka na tabor, ker se učijo stvari, ki v življenju nekaj pomenijo. Vredne stvari.

Vstajali smo običajno ob 7. 30. Po zajtrku in ocenjevanju »pospravljenih« sob se je p. Bogdan s fanti odpravil na igrišče, kjer so igrali nogomet in tekmovali, kdo prej doseže 10 golov. Dekleta in drugi prostovoljci smo odšli na plažo. Tu se je takoj začelo o...