Osrednji slovenski dnevnik Delo se je v svojem odnosu do katoliške Cerkve zadnje čase začel izvijati iz tistega partijskega kalupa, ki že 60 let obvladuje slovenski medijski prostor. Ta nova linija pač sledi politični konjunkturi, in to kdaj prav nerodno, neprofesionalno, da skoraj slišiš naročilo časnikarju začetniku: »Stopi v kakšen zanimivejši farški ambient in napiši kaj srednje 'pobožnega'.« In pridni članek bo morda izšel v isti številki, v kateri bo kakšno Pismo bralcev žehtelo od protiverskega primitivizma.

O članku V harmoniji z oblastjo, ki ga je v Delu objavil Janko Lorenci 30. septembra, ne bom rekel, da gre za tovrsten konjunkturistični izdelek. Za kaj takega se mi zdi pisec preveč trdno ideološko zasidran tam, kjer pač je. Po drugi strani pa do Cerkve nikakor ni oportunistično nevtralen. Je kritičen prav do tiste skrajne meje, ki jo liberalni »fair play« dopušča.

Vsekakor je zanimivo brati v Delu besede kakor: »Cerkev je v načelu tako rekoč samoumevn...