Petnajst izbranih leposlovnih goriških mohorjevk slovenskih katoliških pisateljev (Narte Velikonja, Janez Jalen, Filip Terčelj, Zora Piščanc, Stanko Janežič, Zora Tavčar ...) je prav toliko različnih svetov, zgodb, zapletov in ljudi. Maja Melinc, slovenistka in sociologinja kulture, je v njih odkrivala motiv smrti in umiranja ter jih tako postavila pod en sam imenovalec. Ko se jesen nagiba v mavrico barv in se njeni prameni že rahlo upočasnjujejo na gredicah prvonovembrskih krizantem v spomin tistim, ki so že pristali v domovališču, kjer se stekajo vse naše poti, nas njene refleksije (prirejena diplomska naloga na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani) blagodejno zresnijo in duhovno poglobijo. Odstira svet ljudi, ki ta del življenja doživljajo in sprejemajo s krščansko vero: vdano, mirno, spravno, z neomajnim upanjem v življenje, ki se mu tuzemno še primerjati ne da, saj je v primeri z večnim zgolj jecljanje, polno stisk, bede in tr...