Minilo je štirinajst let, odkar je slovenski parlament sprejel zakon o denacionalizaciji. Z njim je začel urejevati eno od mnogih krivic, ki jih je povzročil prejšnji totalitarni režim. Zaplembe premoženja so prizadele veliko ljudi in ustanov, mnoge so tudi uničile. Ker je bilo obdobje socializma prelom z normalnim delovanjem civilizirane družbe, ki je za nameček trajal še pol stoletja, je bilo potrebno, da se pri vnovičnem vzpostavljanju normalnih razmer (demokracija, pravna država, spoštovanje zasebne lastnine), čim prej popravijo tudi krivice iz preteklosti. Cerkev lastnino potrebuje – tako kot vsaka organizacija – za svoje poslanstvo. Pri denacionalizaciji se je najbolj zapletalo pri vračilu gozdov, ki jih je povojni režim Cerkvi zaplenil. Veliko zaplenjenega še danes ni vrnjenega. Zapleti pri vračilu niso bili objektivne, ampak subjektivne narave – tisti, ki so o vračilu odločali, svojemu delu zaradi svojega političnega prepričanja in predsodkov, morda tudi zaradi nepoučen...