Morda v mesecu, posvečenem spominu pokojnih, ne bo povsem neprikladen tale osebnejši zapis.

Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga L' Aldilà esiste – Onstranstvo obstaja znanega tržaškega kasacijskega advokata, vernega človeka in celo predsednika tržaške italijanske katoliške akcije Lina Sardos-Albertinija. Nekega dne se je eden od njegovih sinov, študent prava, odpeljal z avtom zdoma in se ni več vrnil. Oče se v svoji nesreči v njegovo izginotje ni mogel vdati, zato je odpustljivo, da se je, čeprav Sveto pismo prepoveduje klicanje mrtvih, zatekel k osebi, obdarovani z »avtomatičnim« pisanjem. Zvedel je za tragični konec sina (bil je umorjen) in tudi za lokacijo njegovega trupla v reki Pad v Torinu. Še več, med njim in mrtvim sinom se je odvila dolga vrsta pomenkov, ki jih je Albertini potem objavil v omenjeni knjigi s spremno besedo p. Magnija, znane cerkvene osebnosti, a ob molčanju cerkvene oblasti. Knjiga je bila prevedena v vrsto jezikov, med njimi v hrvaščino, postal...