Od Benedikta XVI. k Janezu Pavlu II.
Objava:
17. 12. 2005 / 23:00
Deli:
Čas branja:
14 minut
Nazadnje Posodobljeno:
15.07.2009 / 06:15
Od Benedikta XVI. k Janezu Pavlu II.
Ko se je 72-letni Michelangelo Buonarotti lotil gradnje cerkve sv. Petra, je bila njegova iskrena želja, da jo pripelje do točke, ko njegovi nasledniki ne bodo več mogli podreti tega, kar bo on zgradil. In ta točka je bila vsekakor dograjena kupola. Kar ni uspelo njegovim predhodnikom, je uspelo njemu!
Postaja »San Pietro«
Na vlaku se je zataknilo pri vozovnicah. Pred vstopom bi jih morali žigosati, pa smo jih, žal, pozabili. Ko sem tako potnike na vlaku prosil za kemik, da bi jih sam »požigosal«, me je nekdo vprašal: »Do kod greste?« »San Pietro,« sem mu pojasnil. Brez besed mi je ponudil dve že požigosani vozovnici, ki sta veljali še 50 minut. Ko sem ga začudeno pogledal, mi je samo pojasnil, da s sinom izstopita že na naslednji postaji. Na preostali dve vozovnici pa smo s kemikom napisali datum ter uro vstopa na vlak in tako zadostili pravilom rimskih železnic.
Čisto na koncu se je sicer izkazalo, da je bila zaskrbljenost odveč, ker ni bilo vso pot nobenega preverjanja. Vlak je s petminutno zamudo prispel na »našo« postajo. Zdelo se je, da so poleg nas izstopili še vsi preostali potniki. Množica nas je preprosto odnesla okrog prvih hiš, za katerimi se je v soncu bohotila mogočna Michelangelova kupola sv. Petra. Bila je nedelja in opoldne naj bi se s svoje...
Na vlaku se je zataknilo pri vozovnicah. Pred vstopom bi jih morali žigosati, pa smo jih, žal, pozabili. Ko sem tako potnike na vlaku prosil za kemik, da bi jih sam »požigosal«, me je nekdo vprašal: »Do kod greste?« »San Pietro,« sem mu pojasnil. Brez besed mi je ponudil dve že požigosani vozovnici, ki sta veljali še 50 minut. Ko sem ga začudeno pogledal, mi je samo pojasnil, da s sinom izstopita že na naslednji postaji. Na preostali dve vozovnici pa smo s kemikom napisali datum ter uro vstopa na vlak in tako zadostili pravilom rimskih železnic.
Čisto na koncu se je sicer izkazalo, da je bila zaskrbljenost odveč, ker ni bilo vso pot nobenega preverjanja. Vlak je s petminutno zamudo prispel na »našo« postajo. Zdelo se je, da so poleg nas izstopili še vsi preostali potniki. Množica nas je preprosto odnesla okrog prvih hiš, za katerimi se je v soncu bohotila mogočna Michelangelova kupola sv. Petra. Bila je nedelja in opoldne naj bi se s svoje...
