Zadetek v polno

V letu oddaljenih se sprašujemo, katere so poti Cerkve do tistih, ki so se »oddaljili od Kristusa«, kot o njih pravi sklepna molitev plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. Brez dvoma je dobrodelnost ena najprodornejših oznanjevalnih poti do oddaljenih. Saj oznanjuje znotraj življenja, natančneje, znotraj življenjskih stisk. In oznanjuje z dejanji, ki pričajo o ljubezni Cerkve in o Bogu, ki je ljubeč zaveznik odrinjenih in pozabljenih. Seveda ima tudi tako oznanjevanje svoje zanke. Lahko se splošči v golo socialo, goli sindikalizem, golo mašenje primarnih stisk. Obličje Kristusa mora biti vedno razvidno, kljub mnogim konkretnim in organizacijskim naglicam, ki jih tako delo pač zahteva. Kajti ne pomaga, če je Bog blizu ubogim, ubogi pa tega nikoli ne izvejo.

Klaretinec p. Branko Cestnik
v publikaciji Občni zbor Škofijske karitas Ljubljana


Če v meni sploh ni stika z Bogom, potem nikoli ne morem v bližnjem videti bližnjega...