»Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje« (Jn 12,25)

Ta Jezusov stavek je bil, je še in bo tudi za naprej izpostavljen različnim razlagam. Povečini so te zelo enostranske, tudi napačne. Vzeta dobesedno, je ta trditev zgrešena. Ljubiti svoje življenje je nekaj primarnega, zato na drugem mestu Jezus zatrdi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Po svoje je napačna tudi zrcalna trditev: »Kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.« Sovražiti, zavračati svoje življenje je nečloveško, je tudi nekrščansko. Vsi vemo, kam pripelje preziranje lastnega življenja; manjvrednostni občutki so črne luknje osebnosti, so požiralniki življenjskih energij, so smrtonosni virusi obupa. Nam Jezus to priporoča, da bi dosegli večno življenje?

Nikakor ne. Iz Svetega pisma in iz evangelijev ne moremo iztrgati enega stavka in ga poljubno...