Rešeni križ
Objava:
22. 04. 2006 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
19.04.2006 / 12:26
Rešeni križ
Spoštovana duhovnika Bolniške župnije v Kliničnem centru!
Spoštovana duhovnika Bolniške župnije v Kliničnem centru!
Podpisana Mimi Drnovšek, upokojena medicinska sestra. Bila sem zaposlena na Ginekološki kliniki v Ljubljani od leta 1947 do 1978. V stavbi nekdanjega sanatorija Leonišče, pozneje delu Ginekološke klinike, so takrat v vseh bolniških sobah viseli na stenah križi. Po odhodu redovnih sester usmiljenk (1948) so v nočnem času vse križe pobrali. Zbrali so jih v pritličju in jih zmetali na kup pred krematorij. Tisto jutro so nas na to opozorile pacientke. Rekle so: »V nočnem času smo imeli tatove,« in pokazale na prazne stene. Nihče od zaposlenih na oddelku jih ni videl.
Obšla sem oddelke in res našla kup pobranih križev. Obšla me je groza. V hipu sem se odločila, da rešim vsaj enega pred sežigom. Vzela sem ga pod pazduho in se ogrnila z delovno haljo. Odnesla sem ga neopazno na naš oddelek (Gin II.) in ga zaklenila v omaro. Ostali križi so isti dan zgoreli.
<...>
Podpisana Mimi Drnovšek, upokojena medicinska sestra. Bila sem zaposlena na Ginekološki kliniki v Ljubljani od leta 1947 do 1978. V stavbi nekdanjega sanatorija Leonišče, pozneje delu Ginekološke klinike, so takrat v vseh bolniških sobah viseli na stenah križi. Po odhodu redovnih sester usmiljenk (1948) so v nočnem času vse križe pobrali. Zbrali so jih v pritličju in jih zmetali na kup pred krematorij. Tisto jutro so nas na to opozorile pacientke. Rekle so: »V nočnem času smo imeli tatove,« in pokazale na prazne stene. Nihče od zaposlenih na oddelku jih ni videl.
Obšla sem oddelke in res našla kup pobranih križev. Obšla me je groza. V hipu sem se odločila, da rešim vsaj enega pred sežigom. Vzela sem ga pod pazduho in se ogrnila z delovno haljo. Odnesla sem ga neopazno na naš oddelek (Gin II.) in ga zaklenila v omaro. Ostali križi so isti dan zgoreli.
<...>
