Čeprav je Marko Jezusa osebno poznal – po izročilu naj bi v njegovi domači hiši Jezus z učenci obhajal zadnjo večerjo – je bil še premlad, da bi bil njegov učenec. Krstil naj bi ga, že po Jezusovem vstajenju, apostol Peter. Leta 44 ga je Barnaba seznanil z apostolom Pavlom, ki je takrat v Jeruzalem prinesel darove za revne kristjane. Pavel in Barnaba sta ga vzela s seboj na prvo misijonsko potovanje na Ciper in v Malo Azijo. Tu se, po Pavlovem mnenju, ni ravno izkazal; zato so se pozneje razšli, Marko se je vrnil v Jeruzalem. To svoje dejanje je obžaloval, vendar ga Pavel ni hotel več vzeti s seboj; vzel pa ga je Barnaba, tako da sta skupaj misijonarila na Cipru in v Aleksandriji. Marko je postal prvi škof v Aleksandriji, v času Pavlovega ujetništva pa je na njegovo željo odšel v Rim. Tudi potem, ko je bil Pavel osvobojen, je ostal v Rimu, in sicer kot sodelavec in spremljevalec apostola Petra. Tu je Marko, po Petrovem pripovedovanju in na željo rimskih kristjanov, med letoma 65 in...