V prvem berilu na vnebohod beremo, kaj je angel rekel apostolom: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo« (Apd 1,11).

Pojasnimo ob tej priložnosti enkrat za vselej, kaj razumemo z besedo »nebo«. Pri skoraj vseh narodih pomeni nebo prebivališče božanstva. Tudi Sveto pismo uporablja ta prostorski jezik: »Slava Bogu na višavah (Italijani imajo: »v nebesih«!) in mir ljudem na zemlji.«

S prihodom znanstvene dobe so se vsi verski pridevki besede »nebo« znašli v krizi. Nebo je prostor, v katerem se giblje naš planet in sončni sistem, in nič več. Poznamo domislico, ki jo pripisujejo sovjetskemu kozmonavtu. Ko se je vrnil iz vesolja, naj bi bil rekel: »Dolgo časa sem krožil po vesolju, pa nisem nikjer srečal Boga.« Pomembno je torej razjasniti, kaj mislimo kristjani, ko rečemo: »Oče naš, ki si v nebesih«. Ali: »šel v nebesa«. Sveto pismo se v teh primerih prilago...