V velikonočnem času in po njem se vrstijo prazniki, pomembni in lepi, mili in nežni, močni in polni milosti. Letos, ko je bila velika noč pozno, so zato pozno tudi vnebohod, binkošti, praznik Svete Trojice, praznik svetega Rešnjega telesa in krvi ter srce Jezusovo in srce Marijino, tako pozno, da so se staknili s kresom, torej rojstnim dnevom Janeza Krstnika in dnevom državnosti ter godom apostolov Petra in Pavla. Praznik na praznik, da praznično diha vsa dežela!

Šmarnice, ki jih maja polagamo na Marijine oltarje, še krasijo cerkve, ko vanje že prinašamo novo belo cvetje za prvo obhajilo. Prvo srečanje s silno preprostim, a neskončno skrivnostnim nekvašenim kruhom, ki je pod njegovo podobo skrit sam Bog! Dotik Boga! Deklice v prelepih oblekah, ponekod pa vsi otroci enako odeti v preprosta bela oblačila med marjeticami in belimi binkoštnimi nageljni pojejo mile otroške pesmi. O Jezusu, ki je tvoj brat, ki prihaja k tebi in želi s teboj z roko v roki hoditi vse življenje. Ki...