Kako zelo v današnjem življenju potrebujemo elektriko, se zavemo šele takrat, ko je ni. Ko je vse normalno, navadno ne razmišljamo o tem, kaj vse se lahko ustavi, če pride do okvare na električni napeljavi. Ni razsvetljave, ne dela hladilnik, pralni stroj, sesalnik za prah, računalnik, dvigalo, pa seveda še cel kup drugih stvari, ki se nam zdijo v vsakdanjem življenju samoumevne. Morda se to zgodi v trenutku, ko moramo ravno nekaj narediti, dokončati. Lahko se jezimo še in še, pa nič ne pomaga. Samo še bolj stopnjujemo svojo »nesrečo« in težko živimo, narediti pa ne moremo nič.



Seveda se lahko odzovemo tudi drugače. Prav o tem sem premišljevala, ko mi je gospa srednjih let pripovedovala, kako je doživela dveurni električni mrk v hiši. Bilo je pozno popoldne in bila je sama doma. Hotela je poslati neko obvestilo po elektronski pošti in nato skuhati večerjo (na električni štedilnik) za moža, ki se navadno zelo lačen...