Sveti Oton Bamberški, škof

Potem ko sta z bratom Friderikom ostala siroti, ju je pot zanesla na Poljsko, kjer je Oton doštudiral in bil posvečen v duhovnika. Judita, sestra cesarja Henrika IV., zaročena s poljskim vojvodom Vladislavom, ga je vzela za dvornega kaplana na poljski dvor. Tu si je pridobil zaupanje cesarja Henrika IV., ki mu je zaupal nadzor nad zidavo stolnice v Speyrju, pozneje pa ga je vzel k sebi in mu podelil službo državnega kanclerja. Cesar je bil v tistem času v hudem sporu s papežem, ker je sam nastavljal škofe in opate (»investiturni boj«), Oton pa je, zvest Rimu in dvoru, ves čas deloval za spravo. Škofijo v Augsburgu je odklonil, pozneje pa sprejel škofovski sedež v Bambergu, pod pogojem, da ga potrdi in posveti papež. Njegova prizadevanja so v veliki meri prispevala k podpisu slavnega konkordata v Wormsu leta 1122. Oton je bil skrben škof in goreč dušni pastir. Dohodki njegove škofije so bili silno velik...