V petek, 23. junija, je napočil težko pričakovani zadnji dan pouka. Ob vsem šolskem delu, ki smo ga opravili med letom, nam je bil vedno v oporo On. Ker smo se mu želeli zahvaliti za pomoč in priporočiti za prihodnje šolsko leto, smo v noči s petka na soboto poromali k Materi božji na Ptujsko Goro.

Iz Celja smo kolesarji odšli opolnoči, pot smo si skrajšali z vlakom do Poljčan. Kilometri so bili zgodaj zjutraj kar hitro prevoženi, a tudi mi že utrujeni. Zaspani smo pogrnili na tla blazine, zlezli v spalne vreče in končno zaspali. Zbudilo nas je jutranje zvonjenje in odšli smo k maši, ki jo je daroval Janez Lesnika, po njej pa nas je pred cerkvijo pričakal zajtrk. Potem smo se odpravili proti domu, odločeni, da prevozimo vso pot do Celja. Proti poldnevu nas je vrtenje pedalov čedalje bolj utrujalo, sploh v strminah. A po vsakem klancu je sledil spust, ki nas je spodbudil proti naslednjemu hribu.

Res smo bili na koncu utrujeni in zaspani, ampak zadovoljni, da smo p...