Sveti Kamil de Lellis, redovni ustanovitelj

Kako čudovito lahko deluje božja milost v življenju posameznika in ga naredi svetega, se lepo kaže tudi v življenju Kamila de Lellisa. Njegova mladost je bila vse prej kot zgledna; šola mu ni dišala, raje se je potepal, kockal in kvartal. Da bi počel vsaj nekaj koristnega, ga je oče vzel s seboj v vojsko, ki se je zbirala za boj zoper Turke. Žal je oče na poti v Ankono umrl, Kamil pa hudo zbolel in si ranil desni gleženj. V brezizhodnem položaju: sam na svetu, brez premoženja in bolan, se je zaobljubil, da bo vstopil v frančiškanski samostan. V Akvili je sicer za kratek čas živel v samostanu, ko pa je okreval, je na obljubo pozabil in se želel zopet vojskovati. K sreči se je rana na nogi zopet odprla, tako da je moral v bolnišnico sv. Jakoba v Rimu in tam, kolikor je zmogel, pomagal bolnikom. Še enkrat ga je zamikalo bojno polje, a mu vojaška kariera očitno ni bila namenjen...