Po navadi je pri prvem otroku vedno mogoče odkriti najgloblje sledi očetovega notranjega, čustvenega sveta. Navzoče so zlasti nezavedne in globoko potlačene očetove čustvene in miselne vsebine. Vse tisto, česar se oče nikakor noče zavedati ter odriva, zanika in potiska na stran. Otrok nezavedno čuti očetove čustvene zaplete in se nanje nezavestno odziva. Če so zapleti očitni, otrok čuti odgovornost nekaj storiti. Pomagati očetu v stiski ali podpreti mamo, ker oče z njo ne sodeluje.



Otroci zelo hitro postanejo nosilci starševskih čutenj, njihovih bolečin, stisk in spornih zapletov. Velikokrat se počutijo, kakor da jih vodi neki močni nezavedni program, ki jih sili v čutenja in dejanja, katerim se s težavo upirajo in se z njimi spoprijemajo. Zato bo prvi otrok hitro postal nosilec očetove čustvene dediščine. Ker oče negativnih čutenj ni naslovil, jih bo nezavedno prenesel na otroka. V otroku se bo nenehno...