Ko je ljubljanski Dnevnik v sredo, 9. avgusta, opozoril svoje bralce in javnost na pisanje dr. Tineta Velikonje, v katerem je izrazil svoje mnenje o perspektivah, ki jih imajo svojstvene strategije, h katerim sta se zatekla dva znana slovenska politika, predsednik države dr. Janez Drnovšek in evropski poslanec Lojze Peterle, da bi premagala vsak svojo bolezen, je človek – zaradi aranžmaja, v katerega je bilo opozorilo vpeto in zaradi značaja odzivov, ki jih je povzročilo – samodejno pomislil na dva referenčna pojma, ki sta ju v slovenskem jeziku izdelala dr. Fran Milčinski in Ivan Cankar in ju večina Slovencev pozna. Sama po sebi se je v človeku oglasila ta misel, a jo je nemudoma zavrgel, ker je začutil, da sega zgodba s svojimi izsevki na področja, ki jih ni mogoče odpraviti s sredstvi, s katerimi razpolaga satira. S čimer seveda nikakor ne mislimo samo na vrsto bolezni, s katero sta povezana oba navedena gospoda. Stvar torej nikakor ni bila taka, da bi jo človek odpravil z...