Veliko starih ljudi poznam, ki živijo sicer v svojem stanovanju morda že več desetletij ali pol stoletja in še več, v stanovanju, ki jim je domače in ga imajo radi, življenje pa postaja v njem vsak dan težje. Največkrat delajo težave stopnice, včasih je stanovanje tudi preveliko pa še kup težav. Seveda, ko bi imeli dvigalo, ko bi bilo stanovanje manjše in bi se znebili vse navlake, ki se leta in desetletja nabira, ko bi imeli v okolici vso infrastukturo, ki je potrebna za bivanje starega človeka, bi bilo v marsičem laže. Ampak sedaj, pri osemdesetih letih in več, predstavlja selitev še hujšo travmo. Problem ostaja tako pravzaprav nerešljiv.



Prav o tem in podobnem sem premišljevala, ko mi je znanka pripovedovala, kako je na Nizozemskem. Tam se zdi ljudem povsem logično, da bodo zamenjali stanovanje, ko bodo starejši, ko marsičesa ne bodo zmogli več. Že mladi vedo, da se bo to dogajalo. Pri nas je seveda drugače. Gradi...