Teharje so primer in dokaz, da resnice ni mogoče utišati, je bil eno izmed vsebinskih poudarkov sedemnajste slovesnosti, ki sta jo v nedeljo, 1. oktobra, v spominskem parku na Teharjah priredili tamkajšnja župnija in Nova slovenska zaveza.

»Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.« Jezusove besede iz Janezova evangelija imajo v razmisleku o slovenski polpretekli zgodovini prav posebno težo, saj stotine prikritih grobišč, »sadov« slovenske različice komunistične revolucije, z bolečo nazornostjo kažejo, do kakšnih skrajnosti lahko privede »sovraštvo do luči«, ki razkriva zločinska dejanja.

Teharje, kamor so revolucionarji 31. maja in 1. junija 1945 nagnetli kmalu zatem večinoma pobitih pet tisoč iz Vetrinja vrnjenih domobrancev in njihovih civilnih spremljevalcev, so eden izmed najbolj krutih poskus...