Slovenija je pretežno gozdnata dežela, zato ima pri nas obdelava lesa dolgo tradicijo. Skorajda ni kraja, kjer ne bi mizarili, tesarili, rezbarili in rezljali, vendar pa izdelava lesenih predmetov za vsakdanjo rabo nikjer ni bila tako razširjena kot v Ribniški dolini in njeni okolici. Po podatkih iz knjige Domače obrti na Slovenskem dr. Janeza Bogataja se je v začetku 20. stoletja v tamkajšnjih krajih s suhorobarstvom ukvarjalo 4.750 ljudi, ki so na leto izdelali na desettisoče raznih posod in rešet ter na stotisoče kuhalnic in žlic. Redkokatera dejavnost je v Sloveniji tako močno zaznamovala določeno območje kot suhorobarstvo, ki je Ribniški dolini stoletja zagotavljalo preživetje in ji odpiralo vrata v širni svet.


S krošnjo po svetu

Za razmah suhorobarske obrti je zaslužen cesar Friderik III., ki je leta 1492 – torej v istem času, ko je Krištof Kolumb odkrival Ameriko – določil, da lahko kmetje prosto trgujejo z doma narejenimi lesen...