V predbožičnih dneh sem ugasnila »svet« in ga vso osmino praznika nisem prižgala – televizorja, da se razumemo –, zato ne vem niti tega, kako spodbudno so bili iz osrednjega dnevnika voščeni »družinski« prazniki. A treba je ujeti svet in se na kako vižo »zbogati« z njim. S katere strani? Z ene je konveksno zastrašujoče spačen, z druge konkavno stisnjen v srčkano miniaturo. Najbolj stvarno je tisto, kar te useka po glavi ali vsaj po žepu. Taka reč so kar davki in premajhen zaslužek. Iz tega ši...