Kaj je bolj racionalno verjeti …
Objava:
10. 03. 2007 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
08.03.2007 / 11:40
Kaj je bolj racionalno verjeti …
Ena velikih tem današnje naravoslovne znanosti, ki se vleče že sto let, je vprašanje izvora vesolja in človeka.
Kar se tiče teh vprašanj, ima človek vtis, da se zanikovalcem Boga, ki jim je izvor vsega naključje, manevrski prostor zožuje.
Najprej kar se tiče izvora vesolja: Soglasje v medsebojnem delovanju naravnih sil na raznih ravneh od znotrajatomske do znotrajcelične in zvezdne kaže neko racionalnost, ki ne more biti plod naključnih dogodkov in navaja na misel nekega nadčloveškega urejevalnega razuma.
Sicer pa ni treba, da se nam misel spušča v prepade subatomskega ali zvezdnega sveta. Dovolj je, da se zazremo v svojo biologijo, v našo telesno zgradbo z njenimi organi. Ali bi se bila ta čudežna usklajenost vesolja od kroženja nebesnih teles do kroženja krvi v naših žilah mogla izcimiti iz vretja neke vesoljske atomske kaše?
Razumu se takšna možnost upira, saj bi bilo to podobno, kakor če bi človek vrgel v v...
Kar se tiče teh vprašanj, ima človek vtis, da se zanikovalcem Boga, ki jim je izvor vsega naključje, manevrski prostor zožuje.
Najprej kar se tiče izvora vesolja: Soglasje v medsebojnem delovanju naravnih sil na raznih ravneh od znotrajatomske do znotrajcelične in zvezdne kaže neko racionalnost, ki ne more biti plod naključnih dogodkov in navaja na misel nekega nadčloveškega urejevalnega razuma.
Sicer pa ni treba, da se nam misel spušča v prepade subatomskega ali zvezdnega sveta. Dovolj je, da se zazremo v svojo biologijo, v našo telesno zgradbo z njenimi organi. Ali bi se bila ta čudežna usklajenost vesolja od kroženja nebesnih teles do kroženja krvi v naših žilah mogla izcimiti iz vretja neke vesoljske atomske kaše?
Razumu se takšna možnost upira, saj bi bilo to podobno, kakor če bi človek vrgel v v...
