Od Valvazorjevih časov (iz druge polovice 17. stoletja) do danes se velikonočni žegen na Slovenskem ni veliko spremenil. Vsaka velikonočna košara pa diši po posebnostih svoje pokrajine, ki jih je v knjigi Praznično leto Slovencev predstavil Niko Kuret.

Prekmurski »üzemski žegen« bo krasila vlečena potica »vrtanek«. Na Murskem polju pride na vrh jerbasa velik hleb kruha, »bresmec«, v Prlekiji v »korbülo« naložijo »bosman«, »povitice«, kračo in »rimenice«. Na Ptujskem polju so pisanke navadno bele, saj pomenijo grob. Na Štajerskem radi k žegnu dodajo različna semena; v Slovenskih goricah bučnega, v Šaleški dolini koruzo in otrobe, ki jih dajo na veliko noč živini. Na Koroškem v Mežiški dolini nesejo k žegnu še jabolka, proti bolezni grla; pa nekaj pšenice za kure in rženega kruha za živino. V košaro poveznejo prt, k...