Želim, da je Bog moj pastir. Bog me ščiti. Bog me blagoslavlja. Bog me išče, ko skrenem s prave poti. Bog me tolaži, ko sem prizadet. Bog me zdravi, ko sem ranjen. Bog hodi z menoj, ko stopam skozi dolino smrti.

Ja, želim, da je on moj pastir. Kaj pa ti?

Vsak mi lahko pravzaprav odgovori: Kdo si pa ne želi tega?!

Pa stvari niso tako enostavne. Pred nami je preizkus: Ali slišim njegov glas? Ali prepoznavam v svojem vsakdanjem življenju njegov glas ob vsej množici glasov in zvokov, ki napolnjujejo moje življenje?

Kolikokrat smo ob nedeljah ali celo vsak dan pri sveti maši in ne slišimo, kaj nam želi Jezus spregovoriti?

Poznam veliko bratov in sester, ne samo v zaporu, ampak tudi izven njega, ki trdijo, da imajo vero, niso pa domači z Jezusovim glasom, niso domači z božjo besedo. Mnogi bežijo pred njo v najrazličnejše odvisnosti, omame, iščejo uteho v prebiranju horoskopov v dnevnem časopisju, v raznih astroloških kotičkih. Poznam mnoge lj...