Besede, da je duhovništvo »služba ljubezni« (»amoris officium«), je pred davnimi stoletji izrekel sv. Avguštin (354–430), eden največjih mislecev človeštva. Njegovim besedam smemo dodati še nekaj: da je služba ljubezni tudi »služba veselja« (»officium laetitiae«). Tudi zakon in družino upravičeno opredeljujemo z istimi besedami in seveda s pričakovanji. V obeh zakramentih, duhovništvu in zakonu/družini, ki ju Katekizem katoliške Cerkve (1993) imenuje »zakramenta služenja občestvu«, se izraža ista resnica: služiti pomeni ljubiti, ljubezen pa prinaša veselje. Ob nedelji duhovnih poklicev se bo naša misel zadržala predvsem pri duhovništvu.

Dano mi je bilo, da sem nekaj let živel pod isto streho z dr. Josipom Demšarjem (1876–1980), duhovnikom, profesorjem, vzgojiteljem in nepozabnim spovednikom. Zanj je veljal rek, da ga nisi mogel prehiteti v pozdravu in priklonu. Za vsakega je našel dobro besedo, vsakega, tudi neznanca je nagovoril z besedami: »Ne poznam vas, toda gotovo ste...