»Mrtvi se je dvignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi« (Lk 7,15)

Iz Kafarnauma, mesteca ob Genezareškem jezeru, se je vila živahna procesija Jezusovih učencev in množice, ki jih je spremljala. Moralo je biti v času, ko je v Galileji vse zeleno in ko vse cveti. Mimo gore blagrov se je procesija življenja usmerjala v notranjost, proti gori Tabor, kjer leži mestece Nain. Ravno ko so prišli do mestnih vrat, je v nasprotno smer, v smer pokopališča, zavila procesija smrti. Nesli so mrliča, mladeniča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Dvojna nesreča se je zgrnila nad to družino: najprej smrt moža in v vprašljivem statusu vdove še smrt odraščajočega sina, ki bi materi zagotovil varnost in obstoj. Trčili sta ti dve procesiji: procesija smrti in procesija življenja.

Iz radoživega Učitelja, ki je morda po poti govoril o lilijah na polju, o Salomonovem blišču in bogastvu, o radosti življenja, o pravičnosti in ljubezni, je v trku dveh proces...