»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujte v Boga in vame verujte« (Jn 14,1).



Ervin Ficko, Martjanci

Ob vprašanju, kateri je moj najljubši svetopisemski stavek, sem se zaustavil v razmišljanju, saj jih je več, ki me ob različnih življenjskih situacijah nagovorijo.
Globoko v človeškem srcu je težnja, da bi gledal in doživljal Boga ter počival v njem. To je živo občutil že sv. Avguštin, ko je zapisal: »Zase si nas ustvaril, o Bog, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v Tebi.« Vendar se nam v tem življenju ta težnja popolnoma ne uresniči, »saj v veri hodimo in ne v gledanju« (2 Kor 5,7).

Človeško srce je mnogokrat vznemirjeno, napeto, polno strahov. To srce napolnjuje duh tega sveta, zato postaja nemirno, razdražljivo, napeto, utrujeno in na koncu največkrat nezadovoljno, prazno, izmučeno.

Če v kratkem orišem svojo pot...