Prijatelju v spomin
Objava:
07. 07. 2007 / 22:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
05.07.2007 / 06:32
Prijatelju v spomin
Velikokrat sva dolge poti prepotovala skupaj, vsak v različnih vlogah, on kot nadškof dostojanstven, spoštljiv, vselej življenjsko veder, razpoložljiv in odprt za vse dobro, meditativen, duhovno ubran pričevalec Cerkve
Velikokrat sva dolge poti prepotovala skupaj, vsak v različnih vlogah, on kot nadškof dostojanstven, spoštljiv, vselej življenjsko veder, razpoložljiv in odprt za vse dobro, meditativen, duhovno ubran pričevalec Cerkve, v odgovorni zavezanosti poslanstvu Cerkve na Slovenskem, jaz najprej sopotnik za volanom, zatem s fotografskim aparatom in beležko v rokah, srečen, kadar sem v objektiv ujel ustrezen prizor, izsek iz bogoslužja ali iz srečanj, zatem pa zapisoval kje, kaj, kako, bolj bistveno, manj bistveno; tako sem lovil izrečene besede, vselej z občutkom pastirčka, ki lovi reko v klobuk.
Nadvse velik pomen je dajal katoliškemu tisku, Družini še posebej. Nekoč mi je dejal takole: »Če bi nam prenehala izhajati Družina, bi bilo to zame ravno tako usodno, kot če bi mi propadla Teološka fakulteta. Ne pretiravam!« Sodelavcem pri verskem tisku je rad poudarjal: katoliški časnikar mora imeti najprej sam globoko vero...
Nadvse velik pomen je dajal katoliškemu tisku, Družini še posebej. Nekoč mi je dejal takole: »Če bi nam prenehala izhajati Družina, bi bilo to zame ravno tako usodno, kot če bi mi propadla Teološka fakulteta. Ne pretiravam!« Sodelavcem pri verskem tisku je rad poudarjal: katoliški časnikar mora imeti najprej sam globoko vero...
