Potem ko so na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846, za javni promet odprli železniško progo od Gradca do Celja, se je nadaljevala gradnja železnice čez slovensko ozemlje. Že 18. avgusta 1849 so hlapon, ki so mu kmetje pravili luka matija, dočakali v Ljubljani, 27. julija 1857 pa je slavnostni vlak s cesarjem, ministri in drugimi imenitnimi gosti pripeljal tudi v Trst.

Čeprav je bila železnica med Ljubljano in Trstom za državo zelo pomembna, se dolgo niso mogli odločiti, kje jo bodo zgradili, saj je dostop do morja zapirala valovita kraška planota. Razmišljali so celo o možnosti, da bi progo speljali mimo Medvod in po Poljanski dolini do Žirov, tam zvrtali predor do Idrijce, nato pa bi vlaki peljali do Sv. Lucije (danes Most na Soči), se spustili do morja ter pri Devinu zavili proti Trstu. Ker pa so izračuni pokazali, da bi bila ta različica nekoliko daljša in dražja, so se leta 1849 kljub vsem pomislekom odločili za gradnjo proge čez Kras.

Pozneje se je pokazalo...